Slovenija, kolesarska dežela?

Poznavalci ugotavljajo, da je kolesarjenje v Sloveniji še vedno v vzponu in da še ni doživelo svojega vrhunca oziroma je svoj dodaten zagon dobilo s pojavom električnih koles. Ta so, tako pri nas kot po svetu (študija Deloitte na primer navaja, da bo leta 2023 prodaja e-koles 40 milijonov enot) vse bolj priljubljena – v nekaterih državah je prodaja novih e-koles celo že prehitela prodajo klasičnih koles.

Ocena je, da je bil slovenski trg koles pred leti količinsko približno tako velik kot avtomobilski oziroma da se je prodalo med 60 in 70 tisoč koles. K še večjemu kolesarskemu razcvetu je v zadnjem obdobju prispevala epidemija covida-19, ki je marsikoga spodbudila k preživljanju prostega časa na kolesu, nazadnje pa je ob ukinitvi oziroma okrnjenem delovanju javnega prevoza kolo pridobilo na pomenu tudi kot prevozno sredstvo za v službo, šolo in po vsakodnevnih opravkih … Piko na i so dodali še vrhunski rezultati naših kolesarskih šampionov.

Ob vse večji priljubljenosti kolesarjenja smo v AMZS zasnovali spletno anketo. Večina vprašanih kolesarjev in kolesark še vedno prisega na klasičen kolesarski pogon – na svoje noge, saj jih zgolj z navadnim kolesom kolesari kar 89 % vprašanih, 6 % vprašanih uporablja tudi električnega, 5 % vprašanih pa samo električnega. Največ jih uporablja gorsko kolo (34 % vprašanih), sledijo specialkarji (27 % vprašanih), 20 % vprašanih jih uporablja treking, 19 % vprašanih pa mestno kolo.

Anketa je med drugim potrdila, da nesreča na kolesu ne počiva – le 29 % vprašanih pri kolesarjenju še ni imelo težav (med najpogostejšimi je sicer počena zračnica, kar se je že primerilo 31 % sodelujočih) ali nezgode. Tudi rezultati ankete pritrjujejo tezi, da lahko kolesarjenje pripomore k okrevanju turizma, saj velika večina anketirancev kolesari za rekreacijo.

Velika večina vprašanih se zaveda, da je predpogoj za varnost na kolesu uporaba kolesarske čelade – uporablja jo 85 % anketirancev. Med naštetimi razlogi za njeno neuporabo je bil med izvirnejšimi "ker sem upornik", med bolj pogostimi pa, da je nepraktična, ker jo je potem treba po mestu in opravkih nositi s sabo. Zanimivo je, da kolesarji, ki vozijo po mestu in na krajših razdaljah, menijo, da čelade ne potrebujejo oziroma da pri takšnih vožnjah ni nevarnosti za padce ali hujše poškodbe. Da bi uporaba kolesarske čelade lahko pripomogla k večji varnosti kolesarjev, ocenjuje 34,6 % vprašanih, skoraj 46 % pa kot najpomembnejši ukrep izpostavlja boljšo kolesarsko infrastrukturo (urejene površine za kolesarje).

V spletni anketi je od 20. aprila do vključno 5. maja 2021 sodelovalo 717 ljudi (73 % moških, 27 % žensk). Najštevilčnejša starostna skupina sodelujočih je bila med 36 in 40 let (35 %), sledita ji skupini od 41 do 50 let (26 %) in 51 do 60 let (19 %). Največ sodelujočih je bilo iz Osrednjeslovenske regije (48 %), sledijo tisti iz Gorenjske (13 %) in Podravske regije (11 %).